61 sekund v minuti
30. 6. 2015  •  Tehnology

Nocoj bo dnevu dodana prestopna sekunda, zaradi katere bo dan daljši od drugih dni v letu. Z dodatno sekundo bo Zemljino gibanje okoli svoje osi natančneje usklajeno z atomskimi urami.

Točen čas dobimo s pomočjo atomskih ur, ki merijo nihanje cezijevega atoma 133Cs. Obnašanje tega atoma je predvidljivo do te mere, da se atomska ura pri merjenju časa zmoti za eno sekundo zgolj vsakih 1.400.000 let. Ko torej atomska ura sporoči, da je minilo 24 ur (oz. 86.400 sekund), smo lahko prepričani, da je temu tako.

Nihanje atoma 133Cs za merjenje točnega časa uporabljamo od leta 1967, ko je Mednarodni urad za uteži in mere (BIPM) v Franciji sprejel novo definicijo sekunde.
Vrtenje Zemlje okoli svoje osi pa ni vezano na atomsko uro. Zemlja za obrat okoli svoje osi potrebuje en dan. Če je Sonce v nekem trenutku na najvišji točki na nebu, bo na najvišji točki znova čez en dan – minilo je 24 ur. To vrednost uporabljamo pri vsakodnevnih opravilih. Za natančno ugotavljanje in merjenje časa pa je treba upoštevati tudi, da se Zemljino vrtenje počasi ustavlja. Posamezen dan zato ni dolg samo 86.400 sekund, temveč je nekoliko daljši.


Današnja zadnja minuta bo imela 61 sekund. Vir: pixabay

Vzroki za ustavljanje Zemljinega vrtenja so različni. Najbolj stalne med njimi so privlačne sile med Soncem, Luno in Zemljo. Zaradi njih je dan navadno daljši za 2 milisekundi – traja torej 86.400,002 sekund. Dve milisekundi se morda ne zdita veliko, a kopičenje majhnega odstopanja razlike skozi celo leto se sešteje v opazno razliko. Če bi bil to edini dejavnik, bi lahko prestopne sekunde napovedovali natančno tako kot prestopna leta. Napovedovanje pa otežujejo drugi manj stalni vzroki, ki se jih vnaprej ne da natančno predvideti: vremenske spremembe, aktivnosti zemeljskega jedra, spremembe zračnih in morskih tokov, podtalnica, količina ledu, plimovanje morja in atmosfere, potresi, vulkanski izbruhi. Znanstveniki zato natančno spremljajo vrtenje Zemlje ter ob večjih odstopanjih predlagajo uporabo prestopne sekunde.

"Izračuni modelov Zemlje kažejo, da bomo v prihodnje vedno pogosteje uporabljali prestopno sekundo, a ne moremo napovedati, da jo bomo uporabili vsako leto." Chopo Ma, geofizik Nasinega Goddard centra vesoljskih poletov.

Prestopna sekunda se po vsem svetu vpelje sočasno - nekje je zgodnje jutro, drugje mirno opoldne ali vihrav večer. Vir: pixabay

Prestopna sekunda se doda po potrebi konec junija ali decembra, in sicer po univerzalnem času (UTC). Tokrat bo atomska ura po 23:59:59 UTC prešla na 23:59:60 UTC. Šele nato bo polnoč 00:00:00 1. julija. V Sloveniji imamo junija poletni čas (UTC+2), kar pomeni, da bo dodatna sekunda ob 21:59:60 (UTC+2).

Prvo prestopno sekundo so vpeljali leta 1972 nato so jo do leta 1999 uporabili skoraj vsako leto, po tem letu pa redkeje. Tokratna prestopna sekunda bo šele četrta po letu 2000.
Prestopna sekunda povzroča tudi nekatere težave. Po vsem svetu se vpelje sočasno: tik pred polnočjo po univerzalnem času (UTC). Pri nas je sicer takrat že pozen večer, nekje drugje zgodnje jutro, nekje mirno opoldne ali vihrav večer. Različni računalniški sistemi in strežniki se lahko ob tem znajdejo v časovnem neskladju, kar je ob prestopni sekundi leta 2012 nekaterim znanim podjetjem (Mozilla, Reddit, LinkedIn, FourSquare, Yelp) povzročilo težave in izpad strežnikov. Zato so razumljivi pozivi nekaterih, da se uporaba prestopne sekunde ukine.


Prestopna sekunda povzroča težave računalnikom. Vir: pixabay

Kjerkoli že boste ta večer, ne bodite neučakani, če bo kakšen kos elektronike ob 22. uri nekoliko zmeden. Za 61. sekundo tiste minute si izberite prav posebno aktivnost.

Benjamin Kralj

Source: www.nasa.gov, www.bipm.org, www.theguardian.com, www.theguardian.com


Copyright © 2010-2020 - Tiktaktest TM ®.2020-08-9 16:48:5334.200.218.187