Sateliti #1: Predstavitev
3. 4. 2014  •  Tehnologija

Dandanes se vsakodnevno srečujemo s satelitskimi tehnologijami – gledamo satelitsko televizijo, do iskanega naslova uporabljamo satelitsko navigacijo, poslušamo o načrtih za satelitsko cestninjenje namesto lepljivih vinjet, pri vremenski napovedi in na Google Maps si ogledujemo satelitske posnetke Zemlje. Sateliti omogočajo tudi uporabo mobilnih telefonov na krajih, ki so zunaj dosega zemeljskih oddajnih postaj – na primer na morju, v gorah, v puščavah. Brez satelitov bi bilo življenje precej drugačno.

Slika 1: GPS satelit (Vir: Wikipedia)

Pa sploh vemo, kaj so sateliti? Kako delujejo, zakaj krožijo okrog Zemlje? Kako pridejo v orbito? Za kaj vse jih uporabljamo? Kdo jih izdeluje? Kako veliki so in iz kakšnih materialov so narejeni? Kakšne senzorje uporabljajo? Kakšne so razmere, v katerih se nahajajo tam daleč v vesolju? Na vsa ta vprašanja bomo poiskali odgovore v tej rubriki. Pogledali bomo satelite in se z njimi zazrli dlje v vesolje. Kakšno besedo bomo rekli o planetih, asteroidih, astronavtih, človeški odpravi na Mars …

Za začetek si poglejmo, kaj sateliti sploh so.

Satelit je objekt, luna ali planet, ki kroži okoli drugega (običajno večjega) nebesnega telesa (zvezde, sonca ali planeta). Planeti krožijo okrog Sonca, zato so Sončevi sateliti. Luna kroži okrog Zemlje, zato je Zemljin naravni satelit. Tudi drugi planeti v našem osončju imajo svoje naravne satelite, ki jih splošno imenujemo lune. Poleg naravnih satelitov poznamo tudi umetne satelite, ki jih je izdelal in v vesolje poslal človek. Medtem ko Luna na Zemljo vpliva zlasti s povzročanjem plime in oseke, umetni sateliti omogočajo zgoraj naštete tehnologije in načine uporabe. Prednost umetnih satelitov je, da so od površja Zemlje precej dlje kot instrumenti na tleh (v stolpih, na hribih), zato lahko z njimi vidimo velika območja na Zemlji. To pomeni, da s sateliti zberemo več koristnih podatkov v krajšem času, kot bi jih z instrumenti na tleh. Sateliti tudi v vesolje vidijo bolje kot teleskopi na Zemlji, saj letijo nad oblaki, prahom in drugimi delci, ki se nahajajo v atmosferi in ovirajo jasen pogled v vesolje.

Prvi umetni satelit, Sputnik, so v vesolje poslali iz Sovjetske zveze 4. oktobra 1957. Bil je aluminijasta krogla s premerom 58 cm, iz katere so štrlele štiri antene, v notranjosti pa je imel radijski oddajnik, ki je oddajal signal bip-bip-bip (poglej še na vesolje.net: Astronavtika - Sputnik). Njegov namen je bil oceniti gostoto različnih plasti ozračja z opazovanjem spreminjanja tirnice satelita. Znanstvenikom je omogočil tudi preučevanje, kako radijski signali potujejo skozi zgornje plasti ozračja.

Slika 2: Sputnik 1, prvi umetni satelit (Vir: Wikipedia)

Od leta 1957 do danes je bilo v vesolje izstreljenih že več kot 7000 umetnih satelitov. Kakšnih 4000 jih še vedno kroži okrog Zemlje, medtem ko so ostali že zgoreli ob načrtnem vstopu v Zemljino atmosfero. Delujočih je približno četrtina, ostalim pa se je življenjska doba že iztekla, bodisi zaradi iztrošenja baterij bodisi zaradi tehničnih težav. Ko satelit neha delovati, se njegova orbita ne spremlja več. Tako predstavlja nevarnost, da se zaleti z delujočim satelitom. Zaradi tega nedelujoče satelite usmerimo proti Zemlji. Ob vstopu v atmosfero, kjer zrak postaja vse gostejši, se satelit zaradi velikega trenja vžge. Preden pade na Zemljo, v celoti zgori. Zanimiv prikaz števila izstrelitev po posameznih obdobjih si lahko ogledate spodnjem videu:

Hitra zgodovina satelitov v vesolju (avtor: Leon Friedrich, Vimeo)


Zemljini umetni sateliti se nahajajo na različnih višinah, od 200 km pa vse do 36.000 km nad Zemljinim površjem. Tehtajo od enega kilograma pa do 370.000 kg, kolikor tehta Mednarodna vesoljska postaja (International Space Station oz. ISS). So različnih oblik in velikosti, vsem pa je skupno to, da imajo anteno, s katero komunicirajo z Zemljo, ter izvor energije. Izvor energije so sončne celice ali baterija. Sončne celice pretvarjajo sončno energijo v električno. Poleg tega imajo sateliti lahko še oddajnike različnih signalov in različne senzorje, s katerimi opazujejo ali merijo različne lastnosti Zemlje, ozračja ali vesolja.

Glede na namen uporabe satelite delimo v naslednje skupine:
- sateliti za opazovanje Zemlje,
- telekomunikacijski sateliti,
- vremenski sateliti,
- astronomski sateliti,
- navigacijski sateliti,
- biosateliti,
- vohunski sateliti in
- vesoljske postaje.

Več o vsaki od skupin bomo izvedeli v prihodnjih prispevkih. Za današnji uvod v vesoljsko rubriko TikTakTesta pa naj bo to dovolj. Naslednjič se bomo naučili, zakaj in kako sateliti krožijo okrog Zemlje.

Ana Urbas


Povezane novice:
Sateliti #2: Zakaj in kako sateliti krožijo okrog Zemlje?
Sateliti #3: Izstrelitev satelita v orbito
Sateliti #4: Kako deluje satelit?
Zaskrbljujoče taljenje na Antarktiki
Žetvena Superluna in redek Superlunin mrk

Copyright © 2010-2020 - Tiktaktest TM ®.2020-09-28 16:07:493.92.74.105